Socialno varstvo, zaposlovanje in humanitarna pomoč

Brezposelni, starejši, socialno ogrožene družine in celo zaposleni, ki s svojimi dohodki težko preživijo mesec, potrebujejo bolj povezano in dostopno podporo.

Ključ do učinkovitejšega sistema je sodelovanje občine, pristojnih institucij, podjetij in humanitarnih organizacij.

Maribor se sooča z vrsto socialnih izzivov, ki zahtevajo usklajeno delovanje vseh, ki lahko pomagajo ljudem v stiski. To je bilo osrednje sporočilo pogovora, ki ga je kandidat za župana Andrej Bauman pripravil z direktorico Centra za socialno delo Maribor Marjano Bravc, namestnico direktorja Območne službe Maribor Zavoda RS za zaposlovanje Mirjano Zgaga in humanitarcem Amirom Suljićem.

• Pogovor o socialnem varstvu, zaposlovanju in humanitarni pomoči je potekal 4. novembra 2026 v Mariboru.
• Sogovorniki so poudarili pomen pravočasne pomoči, zaposlitvenih priložnosti in podpore starejšim.
• Občina lahko poveže institucije, podjetja, prostovoljce in humanitarne organizacije, da pomoč doseže ljudi v stiski.

Sogovorniki so opozorili, da pomoč pogosto obstaja, vendar je treba zagotoviti, da ljudje do nje pridejo pravočasno, da se institucije med seboj bolje povezujejo in da nihče ne ostane spregledan.

»Socialne stiske ne more reševati ena institucija sama. Potrebujemo povezovanje, konkretne rešitve in predvsem sistem, ki bo človeka prepoznal, še preden se njegova stiska poglobi,« je poudaril Andrej Bauman. Občina mora po njegovih besedah pri tem prevzeti aktivnejšo povezovalno vlogo ter sodelovati z institucijami, gospodarstvom in humanitarnimi organizacijami.

Direktorica Centra za socialno delo Maribor Marjana Bravc je predstavila obseg socialnih izzivov, s katerimi se srečujejo v regiji. Center pokriva 22 občin, pri čemer na Mestno občino Maribor odpade velik delež prebivalstva in uporabnikov pomoči. Po predstavljenih podatkih denarno socialno pomoč prejema približno 7.500 oseb, skupaj z njihovimi družinskimi člani pa je v to obliko podpore vključenih okoli 11.300 ljudi. Na območju Mestne občine Maribor se izplača približno 22 milijonov evrov denarne socialne pomoči na leto.

»Žal se na nas obračajo tudi zaposleni, saj družine z enim dohodkom težko preživijo. To je realnost, s katero se moramo soočiti,« je opozorila Marjana Bravc.

Med pomembnimi izzivi je izpostavila tudi pomanjkanje možnosti za nujno namestitev in stanovanj za ljudi brez ustreznih prihodkov, ki se pogosto spopadajo še z zdravstvenimi težavami. Obstoječih začasnih bivalnih enot je premalo, dodatne stiske pa lahko v zimskem času povzročijo tudi stroški ogrevanja.

Po njenem mnenju mora biti reševanje socialnih vprašanj ena od pomembnih nalog prihodnjega mestnega vodstva, saj se za statističnimi podatki skrivajo konkretni ljudje in njihove življenjske zgodbe.

Mirjana Zgaga z Zavoda RS za zaposlovanje je opozorila, da nizka stopnja brezposelnosti ne pomeni, da so izzivi na področju zaposlovanja odpravljeni. Nekateri ljudje so že dolgo oddaljeni od trga dela, drugi nimajo dokončane izobrazbe ali ustreznih socialnih kompetenc, vendar imajo znanje in potencial, ki bi ju lahko razvili.

Posebno pozornost je namenila mladim, ki so se znašli v težkih socialnih okoliščinah in pogosto nimajo dovolj samozavesti, da bi sami našli pot do zaposlitve.

»Ne drži, da ljudje niso pripravljeni delati. Med njimi so tudi mladi, ki potrebujejo priložnost, podporo in nekoga, ki bo prepoznal njihov potencial,« je poudarila Mirjana Zgaga.

Zavod pri tem že sodeluje s Centrom za socialno delo, med drugim pri skupni obravnavi posameznikov, ki potrebujejo bolj individualizirano podporo. Kot pomembno priložnost je izpostavila tudi povezovanje z delodajalci, ki potrebujejo delavce, ter večjo pripravljenost podjetij in javnih ustanov za vključevanje ljudi, ki se težje zaposlijo.

Humanitarec Amir Suljić je opozoril na stiske starejših, zlasti tistih, ki živijo sami, se soočajo z demenco ali potrebujejo pomoč pri vsakdanjih opravilih. Mnogi med njimi za pomoč ne prosijo, čeprav jo nujno potrebujejo.

»Nekateri starejši ne potrebujejo veliko. Včasih je dovolj že to, da se z njimi vsak dan nekdo pogovori,« je poudaril Suljić, ki se pri svojem humanitarnem delu srečuje z ljudmi v različnih življenjskih okoliščinah.

Ob tem je izpostavil velik potencial prostovoljstva. Številni ljudje so pripravljeni pomagati, vendar pogosto ne vedo, kam se obrniti in kdo njihovo pomoč najbolj potrebuje. Po njegovem mnenju bi lahko z boljšim povezovanjem prostovoljcev, socialnih služb in humanitarnih organizacij naredili pomemben korak naprej.

Prav tu vidi priložnost za aktivnejšo vlogo občine: vzpostaviti je treba učinkovitejše poti, po katerih bi se ljudje, ki želijo pomagati, povezali s posamezniki in družinami, ki pomoč potrebujejo.

Pogovor je pokazal, da socialne stiske zahtevajo več kot zgolj finančno pomoč. Potrebni so tudi dostopna stanovanja in začasne namestitve, boljše zaposlitvene možnosti za ranljive skupine, podpora starejšim ter učinkovitejše povezovanje prostovoljcev in organizacij.

Andrej Bauman poudarja, da mora Mestna občina Maribor pri tem delovati kot povezovalni člen med pristojnimi službami, podjetji in humanitarnimi organizacijami. Cilj mora biti jasen: človeku v stiski pomagati pravočasno, celovito in na način, ki mu omogoča čim bolj samostojno življenje.

»Moč skupnosti se pokaže v tem, kako poskrbi za ljudi, ki se znajdejo v najtežjih okoliščinah. V Mariboru moramo znati povezati vse, ki lahko pomagajo, in poskrbeti, da pomoč pride do tistih, ki jo potrebujejo,« je v zaključku še poudaril Andrej Bauman.