Odgovor: Mariborski grad, spomenik lokalnega pomena, v lasti Mestne občine Maribor, ima v upravljanju Pokrajinski muzej Maribor od leta 1938. Smo pooblaščen muzej s strani Ministrstva za kulturo, ki je tudi večinski financer muzeja. Z našim ustanoviteljem, Mestno občino Maribor, uspešno in tvorno sodelujemo pri pripravi programov za območje naše pristojnosti in pri upravljanju stavbe. 17 zaposlenih (16 jih financira MK, 1 pa MOM) je zadolženih za več kot 120.000 predmetov, urejanje čez 4.000 m2 površin in pripravo obsežnega programa, ki je razviden iz letnega poročila muzeja. Z zbiranjem, raziskovanjem in ohranjanjem gradiva skrbimo za muzejske zbirke, pripravljamo stalne in občasne razstave ter organiziramo dogodke različnih vsebin. Spodbujamo zanimanje za kulturo in zgodovino našega prostora ter širimo vedenje o tem. Posebno pozornost namenjamo obiskovalcem, za katere pripravljamo strokovna vodstva in ustvarjalne delavnice. Svoje prostore odpiramo tudi drugim prireditvam: koncertom, predavanjem in strokovnim srečanjem. Z izdajateljsko dejavnostjo skrbimo, da so naša raziskovalna dogajanja predana javnosti v trajno uporabo. V preteklih letih smo uredili sodobno muzejsko trgovino in unikatno kavarno, ki sta namenjeni tako Mariborčanom kot turistom ter v nekoč zapuščenih prostorih Kina Partizan uredili občasno razstavišče in ogledni depo pohištva. Kot dobremu upravljalcu mestne lastnine, nam je MOM v upravljanje zaupala tudi Muzej najstarejše trte na svetu na Lentu. Prav zaradi naše dejavnosti, ki obiskovalce posredno vzgaja tudi o estetiki prostora, je v interesu muzeja, da je stavba gradu urejena, dobro vzdrževana in privlačna za obiskovalce. Rokokojsko stopnišče na zahodni strani gradu, ki so ga v 18. stoletju dozidali grofje Brandis, je eno najlepših stopnišč v Sloveniji in širše ter predstavlja biser takratne arhitekture. Pred vhodom na stopnišče je obokan podhod z arkadami, ki je že vrsto let priljubljeno mesto zbiranja. Ljudje se pod arkadami radi družijo, saj je prostor zaščiten pred soncem, dežjem in snegom. Uporabljajo ga v vseh letnih časih. Obiskovalci, ki spoštujejo kulturno dediščino, prostor uporabljajo spoštljivo kot počivališče ali mesto za klepet, drugi za sabo puščajo umazanijo. Da bi obiskovalce »umaknili« iz podhoda, smo že pred leti na ploščadi med gradom in Kinom Partizan, postavili kubus namenjen postanku in počitku. Nekateri ga zaradi njegovega privlačnega izgleda fotografirajo in na njem počinejo na sprehodu skozi mesto, drugi še vedno posedajo v hodniku pod arkadami. Predvsem v zadnjih dveh letih je postal prostor pred rokokojskim stopniščem izjemno obremenjen, saj so se dijaki sosednje srednje šole odločili, da je to prostor, kjer malicajo, v popoldanskem in večernem času pa je zbirališče mladih in manj mladih. Vsi za sabo puščajo smeti, kljub temu, da je na stavbi Kina Partizan koš za odpadke. Da bi zmanjšali zbiranje, smo določeno obdobje celo plačevali varnostno službo, da je delala obhode in prosila skupine ljudi, ki so se neprimerno obnašali, da zapustijo pohod. Na težavo smo več krat opozorili tudi ravnatelja Prve gimnazije, vendar se stanje ne spreminja na bolje. Zaposleni v muzeju že vsa leta skrbimo, da je okolica gradu čista in urejena, saj je to predvsem v našem interesu. Ker je v muzeju zaposlena le ena čistilka in hišnik (ki skrbita za grad, Kino Partizan in Muzej najstarejše trte), je praktično nemogoče, da bi nenehno dežurala v podhodu arkad in čistila umazanijo, ki jo povzročajo »obiskovalci«, čiščenje pa izvedeta vsaj trikrat dnevno. Težava nastopi v popoldanskih in večernih urah ter čez vikend, ko v muzeju ni osebja, ki bi lahko čistilo okolico. Ker je spoštovani g. Bratina predlagal: »Pri tem naj čiščenje organizira muzej sam s svojim osebjem, ne da bi se odgovornost prelagala na mestne komunalne službe«, lahko zgolj zapišemo, da bomo v okviru svojih zmožnosti, ob izjemno majhni ekipi zaposlenih, še dalje izvajali redna čiščenja, za izredna (vsako uro) pa muzej nima sredstev in ne zaposlenih. Da bi muzej »izvedel ukrepe proti zadrževanju in posedanju pod arkadami zahodnega vhodnega portala mariborskega gradu« pa ni v naši pristojnosti, saj »obiskovalcev« ne moremo odganjati, hodnika pa ni možno zapreti, ali drugače preprečiti možnosti posedanja. Dajemo pobudo MOM, da poostri nadzor občinske redarske službe v okolici gradu (naloga redarjev je skrbeti za varnost na občinskih javnih površinah ter rekreacijskih in drugih površinah, varovati javno premoženje in naravno ter kulturno dediščino, ob vsem tem pa tudi vzdrževanje javnega reda in miru; http://arhiv.maribor.si/povezava.aspx?pid=4003) in da z akcijami »Čisto mesto Maribor« spodbuja meščane in turiste k ozaveščanju o pomenu urejenega in čistega mesta